Kulturni dediščini domačega kraja pri Folklorni skupini Karavanke vedno dajemo velik pomen. Številne tržiške obrti smo že večkrat predstavili širši javnosti, še nikoli pa se nismo osredotočili na tržiške nogavičarje.
V prvi polovici 19. stoletja so v Tržiču izdelovali nogavice, ki so jih nosili po celem Kranjskem in širše v avstro-ogrski monarhiji. Tržič je bil najmočnejše nogavičarsko središče. V zlati dobi tržiškega nogavičarstva so nogavičarji svoje izdelke tudi barvali. Poleg rdečih in zelenih so bile najbolj pogoste modre oz višnjeve nogavice, ki so jih barvali z modrim barvilom, pri čemer so si pomagali z urinom, ki so ga zbirali v škafih, saj so barvila na vlakna v kombinaciji z urinom bolje učinkovala. Po tem je v Tržiču znana tudi tako imenovana "ta uscana gasa".
Z otroki starejše otroške skupine smo pripravili odrsko postavitev, v kateri so otroci prikazali omenjeno tržiško obrt in dejavnosti, ki so bile z njo povezane. Otroci so znali nogavice plesti že okrog desetega leta. V skupini smo pletenje povezali tudi s plesom, preko katerega so otroci ponazorili tako ročno pletenje kot pletenje na posebnih statvah. Ponazorili smo tudi barvanje nogavic in verjemite, prav nič ni dišalo ob tem opravilu.
Z odrsko postavitvijo Štumf s ta uscane gase smo najprej navdušili strokovno spremljevalko območnega srečanja folklornih skupin v Tržiču, nato pa še strokovni spremljevalki regijskega srečanja, ki sta skupino izbrali za nastop na državnem srečanju otroških folklornih skupin v Majšperku, kjer je nastopilo deset slovenskih skupin. Za prikazano odrsko postavitev smo prejeli zlato priznanje s pohvalo za najbolj prepričljivo postavitev v celoti. Tržiški nogavičarji so tako »ugledali luč sveta« tudi širše v Sloveniji.
Avtorica: Saša Meglič
